Ob svetovnem dnevu mokrišč Vas Skupnost Italijanov Santorio Santorio v Kopru in Zavod za favnistiko v Kopru vabita na odprtje naravoslovnih fotografij Škocjanskega zatoka Iztoka Geistra.
Odprtje bo v torek, 2. februarja 2016 ob 19. uri v galeriji palače Gravisi, sedežu Skupnosti Italijanov, Ul. OF 10, v Kopru.
Razstava bo odprta od 3. do 17. februarja neprekinjeno od 10. do 18. ure.
Fotografska razstava
Doživeti Škocjanski zatok
Območje Škocjanskega zatoka nedaleč od Kopra je skozi stoletja doživelo več sprememb. Najprej je bil to plitvi antični zaliv; kasneje, v srednjem in modernem veku, so tam uredili soline, ki pa so jih nato izsušili in bonificirali. V 20. stoletju je bilo območje podvrženo nadaljnjim spremembam. Na njegovem območju je bil ustanovljen ob koncu prejšnjega stoletja naravni rezervat; posledično, od začetka tega stoletja poteka renaturalizacija, pri čemer so povezali morski in kopenski del. Ustvarila sta raznolik in kompleksni ekosistem, ki ga označuje sladkovodni estuar. Zelo kmalu bo naravni rezervat zaživel in nam na sodoben način odstrl naravne lepote. V pripravi je monografija, ki, tudi na podlagi številnih posnetkov, prikazuje to naravno točko severnega Jadrana, kjer domujeta favna in flora mokrišč.
Za Škocjanski zatok je značilno trstišče, ki se na široko razprostira na vodnem in kopenskem območju. Čeravno je močvirsko trstje sladkovodna rastlina, raste tudi v bližini slanih območij, kjer običajno domujejo halofiti. Na območjih, pokritimi z vodo v različnih količinah, bogato poganja vrhnja plast osočnika, ki se v jesenskem času pobarva z različnimi odtenki rdeče in vijolične. Sredi trstišč in osočnikov gnezdi več vrst močvirnatih in vodnih ptic, s tem da na obeh območjih domuje mnogo vrst metuljev.
Škocjanski zatok je v vseh letnih časih zelo privlačen za ptičje vrste, tako v času prezimovanja kot v času gnezdenja. Še posebej so prisotne v času pomladnih in jesenskih migracij. V tem času lahko opazujemo, poleg ptičev, ki iščejo hrano in ždijo, tudi ptičje jate različnih velikosti.
Od začetka pomladi do pozne jeseni so za obiskovalce zelo zanimivi predvsem raznobarvni kačji pastirji. Njihove ličinke se razvijajo v vodi, medtem ko v času razvoja neprenehno preletavajo vodno gladino; pri tem se zatekajo v obrežno rastinje in se parijo v značilnem »srčkastem« položaju. Namen naravnega rezervata je ohraniti življenjsko okolje obstoječe močvirnate in vodne favne in flore. Ne gre zgolj za ohranitev vrst, ampak tudi za njen spontan razvoj, kar omogoča stalno prenovo naravnega okolja. Prav bi bilo urediti tudi človeške posege v ta prostor.
Fotografije na razstavi nam omogočajo vpogled v najbolj intimno plat živalskega in rastlinskega sveta ter vzbujajo spoštovanje do narave oz. njeno ohranitev. Čeravno smo se skoraj povsem odmaknili od narave, se preko teh posnetkov s hvaležnostjo vračamo v njen objem.
Iztok Geister
Naravoslovni fotograf in avtor knjige »Doživeti Škocjanski zatok«
