S konfliktom na Bli\u017enjem vzhodu se je za\u010delo obdobje izrazite mednarodne nestabilnosti. Prednostna naloga italijanskega zunanjega ministrstva je bila pomagati italijanskim dr\u017eavljanom, ki so se zna\u0161li sredi te krize, in zagotoviti njihovo varno vrnitev v Italijo. Vendar vsaka mednarodna kriza zahteva tudi \u0161ir\u0161i pogled na njene posledice. Poleg tragedije, ki jo povzro\u010da vojna, so tu \u0161e globoke posledice, ki jih ima na svetovna gospodarska ravnovesja.<\/p>\n
Napetosti v Zalivu in Hormu\u0161ki o\u017eini ponovno ka\u017eejo na krhkost nekaterih glavnih \u017eil mednarodne trgovine. Trenutna kriza ustvarja mo\u010dan inflacijski pritisk na cene plina, nafte in drugega strate\u0161kega blaga, kot so gnojila, kar ima posledice na svetovne cene hrane. Tudi v lu\u010di teh sprememb, pristani\u0161ka mesta, kot je Trst, pridobivajo strate\u0161ki pomen v sistemu trgovinskih poti med Sredozemljem, Evvropo in Azijo. Zaradi vse ve\u010dje izpostavljenosti geopoliti\u010dnim napetostim, je nujno, da se pove\u010data varnost in diverzifikacija trgovinskih poti.<\/p>\n
Evropa se je v zadnjih letih \u017ee soo\u010dila s podobnimi izzivi. Zaradi ruske agresije na Ukrajino je bilo potrebno naglo diverzificirati vire oskrbe z energijo. V nekaj mesecih smo ponovno prou\u010dili re\u0161itve v zvezi z infrastrukturo, oskrbo in partnerstvih, ki bi zagotavljala varnost in kontinuiteto na\u0161ih gospodarskih sistemov. Danes nam kriza na Bli\u017enjem vzhodu nalaga, da podobno razmislimo o trgovinskih poteh. Prav s tega vidika je treba razumeti pomen na\u010drta gospodarskega koridorja Indija-Bli\u017enji vzhod-Evropa (IMEC). Ne gre zgolj za \u010drto na zemljevidu, temve\u010d za potencialno reorganizacijo logisti\u010dnih in industrijskih verig med Indijo, Perzijskim zalivom in Evropo. S tem se lahko na novo za\u010drtajo trgovinski tokovi in okrepi vloga Sredozemlja kot strate\u0161kega prostora, ki povezuje Azijo in Evropo, s potencialnimi koristmi za Italijo, ocenjenimi do 26 milijard evrov.<\/p>\n
Ko se spreminjajo svetovne trgovinske poti, se spreminja tudi gospodarska geografija. Novi trgovinski koridorji ustvarjajo novo logisti\u010dno in proizvodno zaledje: to je prostor, ki privablja nalo\u017ebe in kjer delujejo distribucijska sredi\u0161\u010da in se razvijajo industrijske dejavnosti, povezane z mednarodnimi vrednostnimi verigami. \u010ce bo ena glavnih evropskih dostopnih to\u010dk za te poti Sredozemlje, in zlasti severni Jadran, njegovega naravnega obsega ne bo mogo\u010de omejiti le na zahodnoevropske trge. Neizogibno se bo ta prostor ozrl tudi proti Srednji Evropi in Zahodnemu Balkanu, ki predstavljata geografski in infrastrukturni most med Sredozemljem in srcem celine.<\/p>\n
Zaradi svoje geografske lege, bli\u017eine evropskega trga in postopnega vklju\u010devanja v standarde EU bi lahko Zahodni Balkan postal sestavni del te nove logisti\u010dne arhitekture: ne le tranzitno obmo\u010dje, temve\u010d resni\u010dno gospodarsko zaledje za trgovinske poti med Azijo in Evropo, ki bi lahko privabljale nalo\u017ebe in okrepile regionalne proizvodne verige.<\/p>\n
Italija je zaradi svoje geografske lege naravna logisti\u010dna platforma med Evropo, Azijo in Afriko. Na\u0161 pristani\u0161ki sistem predstavlja eno ve\u010djih strate\u0161kih infrastruktur evropske celine: kompleksno omre\u017eje pristani\u0161\u010d, ki povezujejo Sredozemlje z glavnimi evropskimi gospodarskimi in proizvodnimi koridorji.<\/p>\n
Trst zaradi svoje zgodovine, geografske lege in infrastrukturnih povezav predstavlja eno najbolj naravnih vozli\u0161\u010d tega omre\u017eja. Zato ni naklju\u010dje, da Trst gosti danes dva pomembna dogodka, posve\u010dena regionalnemu sodelovanju in novim trgovinskim potem: praznovanje tridesete obletnice Srednjeevropske pobude (SEP) in forum o koridorju IMEC.To bo prilo\u017enost, da zberemo skupaj predstavnike institucij in podjetni\u0161tva in da razpravljamo o bodo\u010di povezljivosti med Sredozemljem, Balkanom in Srednjo Evropo.<\/p>\n
V svoji zgodovini je bil Trst vselej sposoben povezati razli\u010dne svetove. V svetu, ki ga zaznamuje geopoliti\u010dna kriza in vse ve\u010dja tekmovalnost med velikimi silami, mora Evropa \u0161e naprej vlagati v svojo povezljivost. V \u010dasu \u201chladnih vojn\u201d in blokovske razdelitve je bila SEP zgled politi\u010dne povezljivosti; njen generalni sekretar Franco Dal Mas je to \u0161e bolj okrepil.<\/p>\n
Infrastrukturni koridorji, pristani\u0161\u010da in \u017eelezni\u0161ka omre\u017eja so orodja ekonomske politike in hkrati geopoliti\u010dne stabilnosti. Trst s svojo zgodovino in lego lahko spet postane ena od opornih to\u010dk te evropske vizije: kot vrata Evrope v Sredozemlje in prihodnost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"S konfliktom na Bli\u017enjem vzhodu se je za\u010delo obdobje izrazite mednarodne nestabilnosti. Prednostna naloga italijanskega zunanjega ministrstva je bila pomagati italijanskim dr\u017eavljanom, ki so se zna\u0161li sredi te krize, in zagotoviti njihovo varno vrnitev v Italijo. Vendar vsaka mednarodna kriza zahteva tudi \u0161ir\u0161i pogled na njene posledice. Poleg tragedije, ki jo povzro\u010da vojna, so tu […]","protected":false},"author":6,"featured_media":6161,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"tags":[],"class_list":["post-6158","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/amblubiana.esteri.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6158","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/amblubiana.esteri.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/amblubiana.esteri.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/amblubiana.esteri.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/amblubiana.esteri.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6158"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/amblubiana.esteri.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6158\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6163,"href":"https:\/\/amblubiana.esteri.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6158\/revisions\/6163"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/amblubiana.esteri.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6161"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/amblubiana.esteri.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6158"}],"wp:term":[{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/amblubiana.esteri.it\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6158"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}