S konfliktom na Bližnjem vzhodu se je začelo obdobje izrazite mednarodne nestabilnosti. Prednostna naloga italijanskega zunanjega ministrstva je bila pomagati italijanskim državljanom, ki so se znašli sredi te krize, in zagotoviti njihovo varno vrnitev v Italijo. Vendar vsaka mednarodna kriza zahteva tudi širši pogled na njene posledice. Poleg tragedije, ki jo povzroča vojna, so tu še globoke posledice, ki jih ima na svetovna gospodarska ravnovesja.
Napetosti v Zalivu in Hormuški ožini ponovno kažejo na krhkost nekaterih glavnih žil mednarodne trgovine. Trenutna kriza ustvarja močan inflacijski pritisk na cene plina, nafte in drugega strateškega blaga, kot so gnojila, kar ima posledice na svetovne cene hrane. Tudi v luči teh sprememb, pristaniška mesta, kot je Trst, pridobivajo strateški pomen v sistemu trgovinskih poti med Sredozemljem, Evvropo in Azijo. Zaradi vse večje izpostavljenosti geopolitičnim napetostim, je nujno, da se povečata varnost in diverzifikacija trgovinskih poti.
Evropa se je v zadnjih letih že soočila s podobnimi izzivi. Zaradi ruske agresije na Ukrajino je bilo potrebno naglo diverzificirati vire oskrbe z energijo. V nekaj mesecih smo ponovno proučili rešitve v zvezi z infrastrukturo, oskrbo in partnerstvih, ki bi zagotavljala varnost in kontinuiteto naših gospodarskih sistemov. Danes nam kriza na Bližnjem vzhodu nalaga, da podobno razmislimo o trgovinskih poteh. Prav s tega vidika je treba razumeti pomen načrta gospodarskega koridorja Indija-Bližnji vzhod-Evropa (IMEC). Ne gre zgolj za črto na zemljevidu, temveč za potencialno reorganizacijo logističnih in industrijskih verig med Indijo, Perzijskim zalivom in Evropo. S tem se lahko na novo začrtajo trgovinski tokovi in okrepi vloga Sredozemlja kot strateškega prostora, ki povezuje Azijo in Evropo, s potencialnimi koristmi za Italijo, ocenjenimi do 26 milijard evrov.
Ko se spreminjajo svetovne trgovinske poti, se spreminja tudi gospodarska geografija. Novi trgovinski koridorji ustvarjajo novo logistično in proizvodno zaledje: to je prostor, ki privablja naložbe in kjer delujejo distribucijska središča in se razvijajo industrijske dejavnosti, povezane z mednarodnimi vrednostnimi verigami. Če bo ena glavnih evropskih dostopnih točk za te poti Sredozemlje, in zlasti severni Jadran, njegovega naravnega obsega ne bo mogoče omejiti le na zahodnoevropske trge. Neizogibno se bo ta prostor ozrl tudi proti Srednji Evropi in Zahodnemu Balkanu, ki predstavljata geografski in infrastrukturni most med Sredozemljem in srcem celine.
Zaradi svoje geografske lege, bližine evropskega trga in postopnega vključevanja v standarde EU bi lahko Zahodni Balkan postal sestavni del te nove logistične arhitekture: ne le tranzitno območje, temveč resnično gospodarsko zaledje za trgovinske poti med Azijo in Evropo, ki bi lahko privabljale naložbe in okrepile regionalne proizvodne verige.
Italija je zaradi svoje geografske lege naravna logistična platforma med Evropo, Azijo in Afriko. Naš pristaniški sistem predstavlja eno večjih strateških infrastruktur evropske celine: kompleksno omrežje pristanišč, ki povezujejo Sredozemlje z glavnimi evropskimi gospodarskimi in proizvodnimi koridorji.
Trst zaradi svoje zgodovine, geografske lege in infrastrukturnih povezav predstavlja eno najbolj naravnih vozlišč tega omrežja. Zato ni naključje, da Trst gosti danes dva pomembna dogodka, posvečena regionalnemu sodelovanju in novim trgovinskim potem: praznovanje tridesete obletnice Srednjeevropske pobude (SEP) in forum o koridorju IMEC.To bo priložnost, da zberemo skupaj predstavnike institucij in podjetništva in da razpravljamo o bodoči povezljivosti med Sredozemljem, Balkanom in Srednjo Evropo.
V svoji zgodovini je bil Trst vselej sposoben povezati različne svetove. V svetu, ki ga zaznamuje geopolitična kriza in vse večja tekmovalnost med velikimi silami, mora Evropa še naprej vlagati v svojo povezljivost. V času “hladnih vojn” in blokovske razdelitve je bila SEP zgled politične povezljivosti; njen generalni sekretar Franco Dal Mas je to še bolj okrepil.
Infrastrukturni koridorji, pristanišča in železniška omrežja so orodja ekonomske politike in hkrati geopolitične stabilnosti. Trst s svojo zgodovino in lego lahko spet postane ena od opornih točk te evropske vizije: kot vrata Evrope v Sredozemlje in prihodnost.
