Italijo in Slovenijo, sosedni in prijateljski državi ter zaveznici, družijo čvrste zgodovinske, politične, gospodarske, trgovinske in kulturne vezi. Obe sodelujeta namreč na različnih in številnih področjih, vključno z vojaškim; razvito je tudi sodelovanje med policijama obeh držav. To ne poteka zgolj na inštitucionalni ravni, ampak tudi med subjekti, ki poganjajo gospodarsko dejavnost, ter na akademskem, kulturnem in znanstvenem področju. V okvir tega partnerstva spadata tudi skupno članstvo v Evropski uniji in NATO. Srečanje, ki ga je opravil 17. marca 2023 v Ljubljani podpredsednik italijanske vlade in minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Antonio Tajani ter prvi uradni obisk predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar v Rimu, kjer je imela pogovore z italijanskim predsednikom republike Sergiom Mattarello, so pomembno okrepili dvostranske odnose med Rimom in Ljubljano po spremembah v inštitucionalnem vrhu v obeh državah v letu 2022.
S skoraj 14 milijardami evrov izmenjave v letu 2022 je Italija, v odnosu do Slovenije, še naprej na drugem mestu med državami Evropske unije in na tretjem mestu v globalnem merilu. Po podatkih ustanove SACE, je bila Slovenija leta 2022 na 17. mestu v absolutnem merilu; pri tem ostaja najpomembnejša trgovinska partnerica med državami nekdanje Jugoslavije.
Tudi sodelovanje na akademski ravni je zelo živahno, saj je bilo sklenjenih skoraj 50 meduniverzitetnih sporazumov. Prisotnost avtohtone italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji, ki še naprej opravljata povezovalno vlogo med obema državama, predstavlja dodano vrednost in bogastvo v dvostranskih odnosih. Na živahne kulturne odnose vpliva namreč ne samo pripadnost k Evropski uniji – le-to omogoča ustanovam obeh držav sodelovanje tudi v okviru evropskih programov – ampak tudi navzočnost dejavnih narodnih manjšin na ozemlju obeh držav.
V tem kontekstu predstavlja skupno imenovanje Gorice in Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025, v zgodovinskem merilu, prvi primer ko se to pomembno priznanje podeljuje obmejnima mestoma v dveh različnih državah. Gre za projekt, ki bo pomembno učinkoval ne samo na kulturno, kulinarično in turistično področje, ampak tudi na regijo nasploh; predvidene so namreč naložbe na področju infrastruktur in prometa, poleg prekvalifikacije prostora in urbanega okolja.
Slovenija,skupaj s Hrvaško in Italijo, sodeluje v severnojadranski Trilaterali; le-ta sega na strateška področja, kot so prometne povezave in prevozi, varstvo okolja, varnost v pomorskem prometu in sodelovanje med pristanišči.
