To spletno mesto uporablja tehnične, analitične in piškotke tretjih oseb.
Z nadaljevanjem brskanja se strinjate z uporabo piškotkov.

Italija in Slovenija

Italijo in Slovenijo, sosedni in prijateljski državi ter zaveznici, družijo čvrste zgodovinske, politične, gospodarske, trgovinske in kulturne vezi. Obe sodelujeta namreč na različnih in številnih področjih, vključno z vojaškim; razvito je tudi sodelovanje med policijama obeh držav. To ne poteka zgolj na inštitucionalni ravni, ampak tudi med subjekti, ki poganjajo gospodarsko dejavnost, ter na akademskem, kulturnem in znanstvenem področju. V okvir tega partnerstva spadata tudi skupno članstvo v Evropski uniji in NATO. Srečanje, ki ga je opravil 17. marca 2023 v Ljubljani podpredsednik italijanske vlade in minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Antonio Tajani ter prvi uradni obisk predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar v Rimu, kjer je imela pogovore z italijanskim predsednikom republike Sergiom Mattarello, so pomembno okrepili dvostranske odnose med Rimom in Ljubljano po spremembah v inštitucionalnem vrhu v obeh državah v letu 2022.

S skoraj 14 milijardami evrov izmenjave v letu 2022 je Italija, v odnosu do Slovenije, še naprej na drugem mestu med državami Evropske unije in na tretjem mestu v globalnem merilu. Po podatkih ustanove SACE, je bila Slovenija leta 2022 na 17. mestu v absolutnem merilu; pri tem ostaja najpomembnejša trgovinska partnerica med državami nekdanje Jugoslavije.

Tudi sodelovanje na akademski ravni je zelo živahno, saj je bilo sklenjenih skoraj 50 meduniverzitetnih sporazumov. Prisotnost avtohtone italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji, ki še naprej opravljata povezovalno vlogo med obema državama, predstavlja dodano vrednost in bogastvo v dvostranskih odnosih. Na živahne kulturne odnose vpliva namreč ne samo pripadnost k Evropski uniji – le-to omogoča ustanovam obeh držav sodelovanje tudi v okviru evropskih programov – ampak tudi navzočnost dejavnih narodnih manjšin na ozemlju obeh držav.

V tem kontekstu predstavlja skupno imenovanje Gorice in Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025, v zgodovinskem merilu, prvi primer ko se to pomembno priznanje podeljuje obmejnima mestoma v dveh različnih državah. Gre za projekt, ki bo pomembno učinkoval ne samo na kulturno, kulinarično in turistično področje, ampak tudi na regijo nasploh; predvidene so namreč naložbe na področju infrastruktur in prometa, poleg prekvalifikacije prostora in urbanega okolja.

Slovenija,skupaj s Hrvaško in Italijo, sodeluje v severnojadranski Trilaterali; le-ta sega na strateška področja, kot so prometne povezave in prevozi, varstvo okolja, varnost v pomorskem prometu in sodelovanje med pristanišči.

incontro_mattarella-pirc_musar